[ Pobierz całość w formacie PDF ]

kar ni bilo ne �tefana, ne Jakoba in bilo ji je ljubo, da se
je v�asih lahko nekoliko raztresla. Tudi to jutro je bila
Minka vesela. Tola�be je potrebovala v �alosti, ki jo je
malo prej zadela.
 Bog daj dobro jutro!  je odzravila in se nasmehni-
la.  Na po0 ti sem bila. Dopisnico sem kupila, da bi �te-
fanu odgovorila na pismo .�.�. A ne bo treba pisati,  je
dodala po kratkem presledku.
O�i so se ji orosile. Vzdihnila je in sklonila glavo. Min-
ka je vedela, zakaj ne bo treba pisati, ker je tudi ona skri-
vala pismo, v katerem ji je �tefan sporo�il, da je od0 el na
fronto. Vklub temu pa je navidez za�udeno vpra0 ala:
 Zakaj ne? Ali pride �tefan domov?
Glas se ji je tresel in ako Anica ne bi bila tako zatop-
ljena v svojo �alost, bi lahko opazila Minkin nemir.
 O, ne! Ne pride domov .�.�. Na fronto je od0 el.
Umolknila je. Z robcem si je obrisala solze in nato po-
iskala v molitveniku �tefanovo pismo.
94
A NJEGA NI . . .
BESeDA
 Glej!  je razgrnila pismo.  Sporo�a, da gre na
rusko fronto,  v Karpate. Sedaj je �e tam.
Z ihte�im glasom je �itala pismo. Minka jo je mol�e
poslu0 ala. Solze so ji privrele v o�i. Obrnila se je neko-
liko na stran, da bi jih skrivaj zbrisala, Minkina kretnja
Anici ni ostala prikrita. Prenehala je s �itanjem in za�u-
deno strmela vanjo.
 Minka, ti joka0 ?!  jo je prijela za roko.  Kaj ti je?
 O, ni�!  se je zmedlo dekle.  Ti joka0 , zato so tu-
di mene posilile solze .�.�. Le �itaj dalje!
Anica je �itala, Minki pa je glava zopet za�ela lezti na-
vzdol. Solz si ni upala brisati, ker bi se zopet izdala.
 Za bo�jo voljo, Minka, kaj je s teboj?  ji je Anica
dvignila glavo in ji pogledala v o�i.
Minka ni odgovorila. Obraz je zakrila z robcem in je
glasno zaihtela.
Anica je spustila Minkino glavo. Zamislila se je. Do-
gnati je hotela, kaj bi moglo biti vzrok Minkine �alosti?
Naenkrat ji je postalo vse jasno. Spomnila se je, da je
�tefan rad zahajal k Mlakarjevim. Jasno ji je tudi posta-
lo, zakaj je za�elo dekle po �tefanovem odhodu iskati
njene dru�be in jo je vedno izpra0 evalo, ali �tefan kaj
pi0 e. Uganila je, da jo ve�e s �tefanom skrita ljubezen in
sedaj �aluje za njim. Sama vsa nesre�na radi izgube
dveh dragih bitij, je za�utila do Minke usmiljenje in za-
�elela si je, da bi jo mogla potola�iti.
95
A NJEGA NI . . .
BESeDA
 Minka, Minka,  je rahlo stresla Minko za. ramo,
 ne jokaj! Povej mi, kaj te te�i! Zaupaj mi svojo bol, po-
tem ti bo la�je pri srcu!
 Oh, Anica, kako sem nesre�na!  je obupno vzklik-
nila Minka. Bolest je prikipela do vrhunca in je dalje ni
mogla du0 iti. Zakrilila je z rokami in jih ovila Anici krog
vratu. Glavo je naslonila na njeno ramo, jok ji je pretre-
sal ves �ivot.
Na ta prizor Anica ni bila pripravljena. Nenadni iz-
bruh Minkine tuge jo je popolnoma zmedel. V prvih
trenutkih ni vedela, kaj naj stori. Minko je objela krog
pasu in jo privila k sebi. Mol�ala je in �akala, da bi se
ubogo dekle izjokalo. Jok je du0 il tudi njo, a zatrla ga je.
Mo�na je morala biti, ker je hotela Minko potola�iti.
�ez nekaj �asa je Minka dvignila glavo. Otrla si je sol-
ze in se �alostno zagledala v Anico.
 Minka, kaj te je zadelo,  je 0 epetala Anica.  Od-
krij mi srce! Jaz bom pomagala prena0 ati �alost. Glej, saj
sem tudi jaz nesre�na!  Za trenutek je prenehala, ko
da bi razmi0 ljala ali naj izda dekletu svojo slutnjo. 
Minka, jaz vem, kaj te mu�i,  je dodala nato tiho.  Za
�tefanom �aluje0 .
Liki steklene so strmele vanjo Minkine o�i. Groza jo je
spreletela ob Ani�inih zadnjih besedah. Njena tajnost je
bila izdana. Tako ljubosumno je skrivala svojo veliko
96
A NJEGA NI . . .
BESeDA
ljubezen. Trenutek bolesti jo je izdal. Ni tajila. V Ani�i-
nih o�eh je �arelo so�utje.
 Da, za �tefanom �alujem,  je vzdihnila.  O, �te-
fan, �tefan, zakaj si od0 el,  je zastrmela v daljavo. 
Radi njega teko moje solze. Njega kli�e moje srce. Da-
le� je in ne sli0 i. Sedaj je �e na fronti .�.�. V Karpatih .�.�.
 Govorila je bolj zase ko Anici. V naslednjem trenut-
ku pa se je zopet oklenila Anice in je vzkliknila:
 Anica, ko bi ti vedela, kako ga ljubim. Nikogar 0 e
nisem ljubila. Samo njega  �tefana. On je moj, a iztr-
gali so mi ga. O, kako kruti so ljudje! Tako tiho sva sa-
njala o sre�i, toda pri0 li so in naju lo�ili .�.�. Vojska, ne-
sre�na vojska, kako vra�ja si! Srca mori0 ! Kri pije0 . Po
�love0 kih �ivljenjih hlepi0 .�.�. Njega si mi vzela  �te-
fana, ki je moje vse .�.�.
 Minka, ljuba moja Minka,  je te0 ila ubogo dekle
Anica,  umiri se! Prosim te, premagaj bole�ino.
Minkine besede so jo pretresle. V spominu ji je o�ivel
prizor, ki se je odigral pred kri�em ob Jakobovem slove-
su. Takrat je v obupu tudi ona obsodila vse one, ki so
povzro�ili vojno.
 Kako bi premagala bol, ko pa mi je �tefan vedno
pred o�mi,  je to�ila Minka,  in me povsod sprem-
lja slutnja, da se nikdar ne vrne.
 Zlata Minka, ne sme0 na to misliti,  jo je bo�ala po
objokanem licu Anica.  Vsak pravi, da se bli�a vojna h
97
A NJEGA NI . . .
BESeDA
koncu. Tudi �asniki pi0 ejo o tem. Morda se �tefan prej
vrne, kakor pride do pravega boji0 �a. Ne sme0 preve�
�alovati. Glej moja izguba je 0 e ve�ja ko tvoja, a se vkljub
temu premagam. Tri brate mi je iztrgala vojna in .�.�. 
Utihnila je, ko da bi razmi0 ljala ali naj tudi ona zaupa
Minki svojo skrivnost.
Minka je pozorno prisluhnila.
 In?  je vpra0 ala, ko je videla, da Anica ne misli na-
daljevati.
 In Jakoba,  je dejala Anica oto�no.  Minka, tudi
jaz sem tako nesre�na. Izgubila sem Jakoba, ki ga ljubim
z vsem ognjem prve ljubezni. Od0 el je in me pustil sa- [ Pobierz całość w formacie PDF ]