[ Pobierz całość w formacie PDF ]
kar ni bilo ne ·tefana, ne Jakoba in bilo ji je ljubo, da se
je vãasih lahko nekoliko raztresla. Tudi to jutro je bila
Minka vesela. TolaÏbe je potrebovala v Ïalosti, ki jo je
malo prej zadela.
Bog daj dobro jutro! je odzravila in se nasmehni-
la. Na po0 ti sem bila. Dopisnico sem kupila, da bi ·te-
fanu odgovorila na pismo . . . A ne bo treba pisati, je
dodala po kratkem presledku.
Oãi so se ji orosile. Vzdihnila je in sklonila glavo. Min-
ka je vedela, zakaj ne bo treba pisati, ker je tudi ona skri-
vala pismo, v katerem ji je ·tefan sporoãil, da je od0 el na
fronto. Vklub temu pa je navidez zaãudeno vpra0 ala:
Zakaj ne? Ali pride ·tefan domov?
Glas se ji je tresel in ako Anica ne bi bila tako zatop-
ljena v svojo Ïalost, bi lahko opazila Minkin nemir.
O, ne! Ne pride domov . . . Na fronto je od0 el.
Umolknila je. Z robcem si je obrisala solze in nato po-
iskala v molitveniku ·tefanovo pismo.
94
A NJEGA NI . . .
BESeDA
Glej! je razgrnila pismo. Sporoãa, da gre na
rusko fronto, v Karpate. Sedaj je Ïe tam.
Z ihteãim glasom je ãitala pismo. Minka jo je molãe
poslu0 ala. Solze so ji privrele v oãi. Obrnila se je neko-
liko na stran, da bi jih skrivaj zbrisala, Minkina kretnja
Anici ni ostala prikrita. Prenehala je s ãitanjem in zaãu-
deno strmela vanjo.
Minka, ti joka0 ?! jo je prijela za roko. Kaj ti je?
O, niã! se je zmedlo dekle. Ti joka0 , zato so tu-
di mene posilile solze . . . Le ãitaj dalje!
Anica je ãitala, Minki pa je glava zopet zaãela lezti na-
vzdol. Solz si ni upala brisati, ker bi se zopet izdala.
Za boÏjo voljo, Minka, kaj je s teboj? ji je Anica
dvignila glavo in ji pogledala v oãi.
Minka ni odgovorila. Obraz je zakrila z robcem in je
glasno zaihtela.
Anica je spustila Minkino glavo. Zamislila se je. Do-
gnati je hotela, kaj bi moglo biti vzrok Minkine Ïalosti?
Naenkrat ji je postalo vse jasno. Spomnila se je, da je
·tefan rad zahajal k Mlakarjevim. Jasno ji je tudi posta-
lo, zakaj je zaãelo dekle po ·tefanovem odhodu iskati
njene druÏbe in jo je vedno izpra0 evalo, ali ·tefan kaj
pi0 e. Uganila je, da jo veÏe s ·tefanom skrita ljubezen in
sedaj Ïaluje za njim. Sama vsa nesreãna radi izgube
dveh dragih bitij, je zaãutila do Minke usmiljenje in za-
Ïelela si je, da bi jo mogla potolaÏiti.
95
A NJEGA NI . . .
BESeDA
Minka, Minka, je rahlo stresla Minko za. ramo,
ne jokaj! Povej mi, kaj te teÏi! Zaupaj mi svojo bol, po-
tem ti bo laÏje pri srcu!
Oh, Anica, kako sem nesreãna! je obupno vzklik-
nila Minka. Bolest je prikipela do vrhunca in je dalje ni
mogla du0 iti. Zakrilila je z rokami in jih ovila Anici krog
vratu. Glavo je naslonila na njeno ramo, jok ji je pretre-
sal ves Ïivot.
Na ta prizor Anica ni bila pripravljena. Nenadni iz-
bruh Minkine tuge jo je popolnoma zmedel. V prvih
trenutkih ni vedela, kaj naj stori. Minko je objela krog
pasu in jo privila k sebi. Molãala je in ãakala, da bi se
ubogo dekle izjokalo. Jok je du0 il tudi njo, a zatrla ga je.
Moãna je morala biti, ker je hotela Minko potolaÏiti.
âez nekaj ãasa je Minka dvignila glavo. Otrla si je sol-
ze in se Ïalostno zagledala v Anico.
Minka, kaj te je zadelo, je 0 epetala Anica. Od-
krij mi srce! Jaz bom pomagala prena0 ati Ïalost. Glej, saj
sem tudi jaz nesreãna! Za trenutek je prenehala, ko
da bi razmi0 ljala ali naj izda dekletu svojo slutnjo.
Minka, jaz vem, kaj te muãi, je dodala nato tiho. Za
·tefanom Ïaluje0 .
Liki steklene so strmele vanjo Minkine oãi. Groza jo je
spreletela ob Aniãinih zadnjih besedah. Njena tajnost je
bila izdana. Tako ljubosumno je skrivala svojo veliko
96
A NJEGA NI . . .
BESeDA
ljubezen. Trenutek bolesti jo je izdal. Ni tajila. V Aniãi-
nih oãeh je Ïarelo soãutje.
Da, za ·tefanom Ïalujem, je vzdihnila. O, ·te-
fan, ·tefan, zakaj si od0 el, je zastrmela v daljavo.
Radi njega teko moje solze. Njega kliãe moje srce. Da-
leã je in ne sli0 i. Sedaj je Ïe na fronti . . . V Karpatih . . .
Govorila je bolj zase ko Anici. V naslednjem trenut-
ku pa se je zopet oklenila Anice in je vzkliknila:
Anica, ko bi ti vedela, kako ga ljubim. Nikogar 0 e
nisem ljubila. Samo njega ·tefana. On je moj, a iztr-
gali so mi ga. O, kako kruti so ljudje! Tako tiho sva sa-
njala o sreãi, toda pri0 li so in naju loãili . . . Vojska, ne-
sreãna vojska, kako vraÏja si! Srca mori0 ! Kri pije0 . Po
ãlove0 kih Ïivljenjih hlepi0 . . . Njega si mi vzela ·te-
fana, ki je moje vse . . .
Minka, ljuba moja Minka, je te0 ila ubogo dekle
Anica, umiri se! Prosim te, premagaj boleãino.
Minkine besede so jo pretresle. V spominu ji je oÏivel
prizor, ki se je odigral pred kriÏem ob Jakobovem slove-
su. Takrat je v obupu tudi ona obsodila vse one, ki so
povzroãili vojno.
Kako bi premagala bol, ko pa mi je ·tefan vedno
pred oãmi, je toÏila Minka, in me povsod sprem-
lja slutnja, da se nikdar ne vrne.
Zlata Minka, ne sme0 na to misliti, jo je boÏala po
objokanem licu Anica. Vsak pravi, da se bliÏa vojna h
97
A NJEGA NI . . .
BESeDA
koncu. Tudi ãasniki pi0 ejo o tem. Morda se ·tefan prej
vrne, kakor pride do pravega boji0 ãa. Ne sme0 preveã
Ïalovati. Glej moja izguba je 0 e veãja ko tvoja, a se vkljub
temu premagam. Tri brate mi je iztrgala vojna in . . .
Utihnila je, ko da bi razmi0 ljala ali naj tudi ona zaupa
Minki svojo skrivnost.
Minka je pozorno prisluhnila.
In? je vpra0 ala, ko je videla, da Anica ne misli na-
daljevati.
In Jakoba, je dejala Anica otoÏno. Minka, tudi
jaz sem tako nesreãna. Izgubila sem Jakoba, ki ga ljubim
z vsem ognjem prve ljubezni. Od0 el je in me pustil sa-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]