[ Pobierz całość w formacie PDF ]

bomo od vseh strani vsuli v dolino.
Tega ve�era se spominjam, ker je potem pri0 la na ska-
lo tudi na0 a mala �etna komisarka Nata0 a. Izpod kape
so se ji usipali �rni kodri. Iztegnila je malo roko in dejala
s tankim glasom:
�Tako si jaz predstavljam osvoboditev. Pomlad bo
pri0 la v na0 e kraje s cvetjem in z zelenjem. Son�en dan
bo. Dolina se bo kopala v pomladnem soncu. Mi pa
bomo po�asi prihajali z gozdnih poti, s steza in klancev.
Stari dedje bodo zlezli v zvonike in pritrkavali. Zazvonili
bodo zvonovi po vsej na0 i zemlji. Oznanjali bodo na0
prihod, prihod doma�ih sinov in h�era, prihod zmago-
vitih partizanov. Za vrtovi bodo stali va0 �ani in nas spre-
jemali z velikim veseljem. Pti�i bodo tisti dan peli naj-
lep0 e pesmi o svobodi, pesmi zmagovalcem. Mi pa
bomo pohiteli na svoje domove. Matere nas bodo �aka-
le in objemale. Mislim si, kako bom tak lep dan pri0 la v
doma�o vas, pa bo moja mati prihitela izza vrtov in mi
zaklicala: ,Oh, moja ljuba mala Nata0 a, pri0 la si domov,
106
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
in obe se bova zjokali od veselja. Okoli mene bo lep,
slavnosten dan, lep0 i kakor takrat, ko bom 0 la k poroki,
kajti tisti dan ne bo dan samo moje sre�e, temve� tudi
dan na0 ega narodnega vstajenja, dan veselja in radosti
za sto tiso�e Slovencev in Slovenk. Tako, vidi0 , si jaz
zami0 ljam prvi dan v svobodi,� je govorila Nata0 a�.�.�.
Sonce je �e za0 lo za visoki, koni�asti La0 nik. Samo beli
in goli Sne�nik je 0 e rdel od zahajajo�ega sonca. Ozrl
sem se. Na0 a mala Nata0 a je bila videti tako mirna. Sa-
njavo je zrla tja �ez javorni0 ke gozdove. Tako zasanjano
je nisem sli0 al govoriti 0 e nikoli. Vedno je bila bolj sama.
�Nata0 a, upajmo in prepri�ani bodimo, da se bo tako
tudi zgodilo.�
Zraven na skali je stal tudi Lev�kov Vinko. Zrl je do-
ma�o vas, ki je le�ala v dolini, in se samo tiho smehljal.
Ko smo odhajali s skale, je padal �e mrak v dolino. Spo-
toma mi je Nata0 a rekla: �So trenutki v �ivljenju, ko
pozabim, da sem komisarka. Nocoj me je prijelo domo-
to�je po doma�em kraju in o�etovi hi0 i. In kar �utim,
kako sem 0 e vedno mala Nata0 a, ki mama skrbi zanjo,
ne pa komisarka.�
Partizani so polegli in se zavili v odeje. Nekateri so
sedeli okoli ognja in si pripovedovali dogodiv0 �ine. Na-
ta0 a je mol�e od0 la k samotni ko0 ati smreki, si dela na-
hrbtnik pod glavo in se stisnila k neki starej0 i partizan-
ki. Vsa se je zavila v sivo odejo. No� je padla na tabo-
107
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
ri0 �e. Legel sem k ognju poleg komandirja Tineta, ki je
godrnjal, zakaj nismo krenili v Otrobovec, da bi lahko
obiskal doma�o vas.
Zbudila me je lepa narodna pesem: �Tako pa re�em
jaz, najlep0 a je mladost�.�.�.� Ozrl sem se. Pod ko0 ato
smreko je sedela komisarka Nata0 a in tiho pela lepo
pesem. �isti srebrni glas se ji je nalahno tresel. Poslu0 al
sem njeno petje. Tisto jutro sem jo prvi� sli0 al peti, �e-
prav sem jo poznal �e od septembra 1942. Pela je z
ob�utkom, tako kakor poje kme�ko dekle na samotni
kmetiji, kjer je vsenaokrog ti0 ina, dekle pa �aka in �aka,
da bo pri0 el njen fant natihoma vasovat k njej. Ko je
odpela �Zabu�ale gore�, je za�ela peti oto�no koro0 ko
pesem �Pa pojdem v Rute�.
Dan se je �e naredil. Tudi stara partizanka, ki je spa-
la zraven Nata0 e, se je zbudila in ji pomagala peti.
Nata0 a pa je pela dolgo, dolgo in neutrudno. Drug za
drugim so kobacali partizani iz odej, obkolili so ko0 ato
smreko in pomagali Nata0 i prepevati. Prepevala je vsa
�eta, vesele� se, da je komisarka Nata0 a tako dobre vo-
lje.
Takrat sem videl Nata0 o zadnjikrat. Premagalo jo je
dolgo zadr�evano �ensko �ustvo, zato se je tisto jutro v
pesmi razodelo vse njeno malo, �ensko, po domu in
svobodi hrepene�e mlado srce. Kmalu potem je padla.
In kadar koli sem se potem spomnil Nata0 e, sem se
108
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
spomnil tistega son�nega jutra, ko je Nata0 a prepevala
lepe narodne pesmi, tako da smo jo vsi zavzeti poslu0 ali,
dokler ni zapela vsa �eta. Meni pa se dozdeva, da je
Nata0 ino srce prepevalo �eti in naravi, ko jo je zve�er
prevzelo ob pogledu na lepoto na0 e doline. Komisarke
Nata0 e in njene pesmi se 0 e vedno spominjam�.�.�.
4. marca. Zopet smo po dolgem �asu v Otrobovcu. Ne-
kateri se kar ne morejo lo�iti od njega. Eh ti, tako zna-
ni Otrobovec, kdo te ne bi poznal! Kmetje iz petih vasi
imajo tam svoje seno�eti in kos gozdi�a. V mirnih �asih [ Pobierz całość w formacie PDF ]