[ Pobierz całość w formacie PDF ]
kor tudi je bilo zdelano in trudno od obilnega dela, boÏ-
jepotilo v Stiãno in se zaupavalo menihom; modre,
tolaÏilne besede poboÏnega opata so mu bile kakor hla-
dilna maÏa na skeleão rano.
»Joj, da ãlovek mora toliko trpeti na svetu!« so matere
vzdihovale v polaj0 ujoãem joku.
»Trpljenje nas najde povsod: doma in na tujem, na
polju in v koãi, pri Ïivini in v hosti, povsod in ob vsakem
ãasu. Ampak svet je solzna dolina, ki nas le pripravlja za
blaÏeno Ïivljenje v veãnosti,« jih je dalje uãil.
»In zmerom je huje, o sveti moÏ, anti je tlaãan ustvar-
jen za samo trpljenje od rojstva do smrti!«
»Svoje bridkosti darujte Îalostni Materi boÏji! Razu-
mela vas bo in potolaÏila, saj je ni zlepa veãje svetosti,
nego sta materina ljubezen in njena boleãina!«
A skrb za svojce je grizla in trla povsod, tudi po gra-
dovih.
Na vi0 enjski grad je nenadoma pridirjal z boji0 ãa za-
sopel sèl in bu0 il pred Henrika.
304
BELI MENIHI
BESeDA
»Kaj je?« je ta prebledel.
»Gospod Ditrik je ranjen!« je sèl jasknil. »Pa ne moã-
no, nikar se ne stra0 ite!«
Henrik se je vendar ves tresel, tako ga je novica uda-
rila po bratovskem srcu.
A sèl je pravil, da se je na0 a vojska utaborila ob Dra-
vi in da je strelica ogrskega preÏuna, ki se je bil prizvi-
torepil ãez vodo in nekje skril, v bedro moãno ranila Di-
trika, ko je z majhno ãeto 0 el na oglede ob reki.
Henrik, ki je sam komaj okreval, 0 e ni pozabil boleãin
in se je skoraj razjokal od usmiljenja do ljubega brata.
»In kje je, kako mu je, kdo ga zdravi?« je hropeãe izpra-
0 eval nemilega slà.
»Gospod grof Majnhalm je dal napraviti nosilnico
med dvema konjema in nam velel, naj ga nesemo sem-
kaj, domov.«
»A kje je ?« je Henrik 0 e bolj prebledel. »Umrl ?«
»Rana ga je preveã bolela, na Svibnem smo ga morali
pustiti, sam je Ïelel tako in gospod grof Ostrovrhar nam
je tudi ukazal tako.«
»Konje! Hitro!« je Henrik planil na plano in 0 e sam
pomagal osedlati in obrzdati konje.
»A gospod Ditrik mi je naroãil, naj odtod precej sko-
ãim 0 e na ·umbreg,« je sèl povedal.
»Saj res! Uboga Marjeta, ali se bo ustra0 ila!« mu je 0 lo
po mislih.
305
BELI MENIHI
BESeDA
Najbolje bi bilo, da bi se ji zamolãalo. Pa kaj, saj bi to
tudi kdo drug utegnil raztrobiti in bi po netrlepnosti ne-
mara 0 e huje prepla0 il 0 umbre0 kega angela.
»Pa pojdi!« je po tem preudarku pokimal slù. »In bolj
umno oznani, kar ve0 ! Ne klati najprej o strelici in rani,
marveã povej, da je Ditrik na Svibnem in da se je le ne-
kaj malega pohabil, ne, da je ranjen! Staremu gospodu
grofu pa na samem le ne prikrivaj niãesar!«
Tako je rekel, zajezdil konja in s tremi hlapci odpeke-
tal poln skrbi, strahu in dvomov.
A nenadoma ga je sreãala dobra misel.
»Pater Konrad . . . da, pater Konrad . . . ko bi le bil
doma . . . ! O, ãe bi pater Konrad 0 el z njim na Svibno,
pa bi ne bilo nobenih skrbi veã za Ditrika . . . !«
V Stiãni je tre0 ãil na stavbi0 ãe in opatu hlastoma po-
vedal, kako in kaj.
Pater opat se je moãno ustra0 il za dobrega, po0 tenega
Ditrika in je res precej dovolil patru Konradu, da je z
vi0 enjsko ãetico hitel pomagat na Svibno.
»Koliko je tega, ko je Ditrik pri0 el pome za tegale svo-
jega brata? Na, zdaj me pa taisti brat vodi k njemu!« se
je pater Konrad spominjal. »Bog daj in ljuba Mati boÏ-
ja, da bi mogel tako sreãno pomagati tudi onemu!«
Henriku je bilo vso pot hudo, kakor da gre na pógreb,
in je malo manj ko molãal.
306
BELI MENIHI
BESeDA
Pater Konrad se je Ïe z vi0 in nad Metnajem ãudil
mehki lepoti 0 irokega obzorja ãez kupãkasto hribje in
griãevje, ki je valovilo v vse 0 tiri vetrove.
Prisojne rebri so bile Ïe taãas vse obrasle s trsjem, po-
loÏne ravnice in ozke dolinice so se razodevale v udela-
no polje, a po vi0 inah in izsekanih dobravah in odroãnih
tokavah so se skrivale tihe vasice in plaha naselja z
majhnimi lesenimi cerkvami ali kapelami.
Pater Konrad je vse to gledal, gledal z zaãudenimi
oãmi, a bolj ko je gledal, bolj mu je bilo v0 eã.
Da, zemlja se mu je zdela kakor pesem, ki poje sama
vase.
»O, Marija, zdaj 0 ele vem, zakaj so ti ljudje tako meh-
ki in voljni!« je razumeval zemljo, ki po nedoumni mo-
drosti plodi rod, da priãa zanjo in da ji je vreden izraz in
pravi obraz . . .
»Nak, nak Slovenska krajina res ni pu0 ãa!« se je
[ Pobierz całość w formacie PDF ]